Kako preživeti kot skrbnik družine?
Duševne motnje so v Evropi zelo razširjene in nalagajo veliko breme posameznikom, družbi in gospodarstvu. Predstavljajo 22% bremena invalidnosti v EU, merjeno kot leta, preživeta z invalidnostjo (YLD). To breme duševnih motenj je povezano z veliko razširjenostjo težav z duševnim zdravjem – večina primerov se začne že v zgodnjem življenju, pogosto še preden se doseže odraslost – in s tem povezani vplivi na posameznike, družbo in gospodarstvo ter dejstvo da približno polovica ljudi s težavami v duševnem zdravju ne dobi zdravljenja na podlagi dokazov.
Leta 2015 je v evropskih državah živelo 9,6 milijona ljudi z demenco, kar ustreza skoraj vsakemu od 50 ljudi. Poleg tega bo daljša življenjska doba v prihodnjih letih nedvomno povzročila povečanje teh številk.
Družinski oskrbovalci imajo osrednjo vlogo pri oskrbi oseb s hudimi duševnimi boleznimi. To je pomembno dejstvo, rezultat tega pa je, da večina negovalcev živi z boleznijo prizadetega sorodnika 24 ur na dan, vsak dan v letu. Glede na raziskavo, ki je bila izvedena v številnih evropskih državah, so poročali, da negovalci oseb z duševno boleznijo porabijo v povprečju od 6 do 9 ur na dan. Poleg tega je 36% teh ljudi edini negovalec. Kljub njihovi pomembni vlogi se negovalci zdravstvenega sistema pogosto počutijo podcenjene. Čeprav ni nobenega dvoma o pomembni vlogi družine, pogosto menijo, da so lastne potrebe zapostavljene.
Raziskave kažejo, da so družinski člani, ki oskrbujejo posameznike s kroničnimi ali onesposobljujočimi duševnimi stanji, ogroženi. Čustvene, duševne in fizične zdravstvene težave izhajajo iz zapletenih skrbnih situacij in obremenjenosti skrbi za slabe ali invalidne sorodnike. Zdravstveni napredek, krajši čas bivanja v bolnišnicah in razširitev tehnologije oskrbe na domu nalagajo večje odgovornosti za oskrbo družin, ki so dolžne, da prevzamejo večje bremena oskrbe v daljšem časovnem obdobju.
Med pripravo tega projekta so partnerji spoznali, da v vseh državah EU podpora družinskih negovalcev zadeva samo finančne in zavarovalniške vidike. Na splošno lahko rečemo, da družinski člani, razen informacij o prej omenjenih temah, ostanejo sami, brez možnosti za takojšen dostop do socialne in psihološke podpore. Poleg tega namerava neoliberalna politika v mnogih državah zmanjšati sistem socialne države in povečati stroške strokovne podpore družinam.
Zato je splošni cilj tega projekta opolnomočiti družinske člane kot skrbnike in jim omogočiti takojšen in lahko razumljiv dostop ne samo do ustreznih zdravstvenih informacij, temveč tudi do psihološke podpore za njihove potrebe.
